Yoga kot videnje

Yoga je ena od šestih darśan ortodoksne indijske filozofije.

Beseda darśana pomeni podrobno poizvedovanje, raziskovanje in dognava v zvezi z bistveno naravo ter stanjem bivanja brez namišljenih idealov ali smotrov. Darśana prav tako pomeni videnje, gledanje, vid. Gre za neposredno in takojšnje videnje resničnosti, ki je onstran domnevanja, ki je drugače osnova filozofij.

Yoga je en od šestih sistemov indijske filozofije, ki veljajo za darśane.

Izvor yoge je v Vedah, najstarejših svetih spisih iz področja,
kjer je nekoč živela civilizacija doline reke Ind.

Veliki videc Patañjali je kodiral učenja joge in jih predstavil v obliki aforizmov, ki jih danes poznamo kot Sutre yoge.

Sutre yoge so ponavadi natisnjene skupaj s komentarji (bhāṣya), ki analizirajo in interpretirajo termine in koncepte, ki jih izvorno besedilo podaja. Najbolj klasični komentarji so bili spisani s strani modreca z imenom Vyasa. Veliko poznejših komentatorjev se naslanja na njegovo delo.

Yoga je proces in stanje.

Kot proces
je yoga združevanje posameznega sebstva (jivātmā)
z vesoljnim oz. vsesplošnim Sebstvom (Paramātmā).

Gre za združevanje oziroma integracijo telesa, čutil,
uma, zavesti “jaza”, inteligence in zavesti (citta)
v stanje miru in elegantnega dostojanstva.

Kot stanje
je yoga ustavljanje valovanj zavesti (citta).

Pojmovanje zavesti.

Citta je izraz, ki ga Patañjali uporablja, ko govori o zavesti.

ZAVEST je sestavljena iz treh delov:

1) um (manas),

2) inteligenca (buddhi),

3) ego (ahamkara).

UM ima moč pozornosti, izbire in zavračanja.

INTELIGENCA ima sposobnost razumske razlage in globoke, pozorne refleksije.

EGO predstavlja občutek “jaza” oziroma jazovsko zavest.

Yoga ima osem vidikov oziroma stopenj.

Te so:

1) Yama samokontrola (vedenje osebka v odnosu do družbe),

2) Niyama, samodisciplina,

3) Āsana, jogijski položaji,

4) Prāṇāyāma, dihalne tehnike,

5) Pratyāhāra, obračanje čutov navznoter (proti njihovemu viru),

6) Dhāraṇā, koncentracija,

7) Dhyāna, meditacija,

8) Samādhi, stapljanje zavesti z absolutom, z vsesplošnim Sebstvom.

Gre za štiri različne discipline.

Yama in niyama predstavljata MORALNO DISCPLINO.

Asana in pranayama predstavljata FIZIČNO DISCIPLINO.

Pranayama in pratyahara predstavljata MENTALNO DISCIPLINO.

Dharana, dhyana in samadhi spadajo v DUHOVNO DISCIPLINO.

Če človek ne izvaja enega od vidikov yoge, pride do neravnovesja in ovir pri napredovanju.

Vsi vidiki yoge so medsebojno povezani, soodvisni, interaktivni, medprepustni.

Vsak prejšnji vidik postaja bolj subtilen in dodelan, ko vaditelj prodira globlje v vidike, ki mu sledijo.

Kratek opis posameznih vidikov sledi spodaj.

Vabimo bralce, ki jih tema zanima, da si odprejo katero od priporočenih povezav ter nadaljujejo študij na lastno roko.

Prvi vidik yoge so YAMA, moralne zaobljube.

Yama je skupno ime za splošne moralne zapovedi.

Te zapovedi so večne, ne glede na razred, čas in prostor.

Gre za vadbo samokontrole lastnih dejanj v odnosu do družbe.

Čemu se je potrebno izogniti, ker bi bilo to drugače škodljivo za posameznika in družbo?

Pet velikih zaobljub:

1) AHIMSA – nenasilje v mislih, besedah in dejanjih,

2) SATYA – iskrenost,

3) ASTEYA – vzdržanost od kraje,

4) BRAHMACHARYA – nerazuzdanost oziroma kontrola spolne sle,

5) APARIGRAHA – odsotnost pohlepa po lastnini, ki presega potrebe.

Drugi vidik yoge so NIYAMA, osebne dolžnosti.

Gre za osebno disciplino zavoljo lastnega prečiščenja.

Niyama nalaga, kaj je potrebno delati za dobro posameznika in družbe.

Sestavljena je iz fizične in mentalne discipline.

Poznamo 5 vidikov niyame:

1) SAUCA – notranja in zunanja čistoča,

2) SANTOSHA – zadovoljstvo s tem, kar nam je dano,

3) TAPAS – predana goreča disciplina,

4) SVĀDHYĀYA – študij samega sebe in jogiskih spisov,

5) ISVARAPRANIDHANA – predanost božanskemu, predaja vseh plodov lastnih dejanj božanskemu.

Niyama so pravila za samoprečiščevanje, na osnovi katerih se umiri nemiren um,
vaditelj pa doseže notranji mir in mir v svoji okolici.

Pet pravil oziroma dolžnosti, ki jih vaditelj sprejme, so:
– čistost,
– zadovoljstvo,
– vztrajnost,
– preučevanje samega/same sebe in svetih spisov,
– predaja Gospodarju vseh naših dejanj oziroma vesoljni življenjski sili, katere del je vsak posameznik.

Čistost (Saucha) je dveh vrst – notranja in zunanja – in obe je potrebno negovati.

Zunanja je čistost obnašanja in navad, čistost telesa in okolice.

Notranja čistost je izkoreninjenje šestih strasti uma ali hlepenja (Arishadvarga).

Te so:

– strast,

– jeza,

– pohlep,

– iluzorna čustvena navezanost,

– ponos,

– zavist.

Do izkoreninjenja omenjenega pridemo, ko zamotimo um s konstruktivnimi mislimi.
Zadovoljstvo zmanjšuje hlepenje, naredi človeka dobrovoljnega in prinese uravnovešen um.
Z vztrajnostjo človek discpilinira telo, vzdrži tegobe in stiske ter tako usmeri um k notranjem Sebstvu.
Preučevanje sebe in spisov je naraščajoče zavedanje samega sebe, iskanje resnice in samouresničitve.
Predaja vseh dejanj pomeni, da ne iščemo rezultatov, dosežkov. Le naš namen in trud sta pomembna. Njun rezultat ni v naših rokah.

Tretji vidik joge je ĀSANA, yogijski položaji

Āsana je yogijski položaj, ki ga sutre joge označujejo kot zanesljiv in udoben.

Gre za položaje, v katerih naj vaditelj izkusi čvrstost telesa, konstantnost inteligence in dobrodušnost.

Āsana je popolna, ko jo vaditelj izvaja brez truda in se dotakne notranjega neskočnega bitja.

Do takšnega izvajanja yogijskih položajev pridemo postopoma z redno vadbo (abhyasa).

Četrti vidik yoge je PRANAYAMA

Prāṇāyāma so natančne dihalne tehnike, ki vključujejo zavestno podaljševanje vdiha in zadržanega diha ter izdiha. Vdih je dejanje prejemanja prvobitne energije v obliki diha. Zadrževanje  diha se uporablja, da bi se ta energija okusila. Pri izdihu se izpraznijo vse misli in čustva. Nato, medtem ko so pljuča prazna, človek preda lastno energijo, “jaz”, prvobitni energiji, imenovani Ātmā.

Vadba Prāṇāyāme razvije stabilen um, močno voljo in zdravo razsodnost.

Eno od treh poglavitnih besedil o yogi hatha (Śiva Samhitā) govori o štirih stopnjah Prāṇāyāme: Prva stopnja je pričetek, druga je osredotočen trud, tretja intimno poznavanje, zadnja pa užitje.

Prāṇāyāmo izvajamo šele, ko smo utrjeni v vadbi yogijskih položajev (Āsan).

 Peti vidik yoge je PRATYAHARA

Pratyāhāra je disciplina, s katero pripeljemo um in čute pod nadzor. Um igra dve vlogi. Po eni strani se trudi ugoditi čutom, po drugi pa se združiti s Sebstvom. Pratyāhāra utiša čute in jih pritegne navznoter ter tako popelje nadebudnega vaditelja k Božanskemu.

Šesti, sedmi in osmi vidik yoge

DHARANA, DHYANA, SAMADHI

Zadnji trije vidiki joge so učinki in sadovi prakse.

Dharana je koncentracija ali popolna pozornost.

Dhyana je meditacija.

Samadhi je vrhunec yoge.
Gre za stanje blaženosti in zlitja z vesoljnim duhom.

B.K.S. Iyengar v knjigi Drevo joge zapiše o zadnji stopnji joge:

“Tako kot se bistvo drevesa nahaja v njegovem sadežu,
tako se tudi bistvo vaše prakse nahaja v sadu svobode, dostojanstvenosti, miru in plemenitosti.”